Naj se vam na kratko predstavimo. Smo običajna družina, ki jo sestavljajo ati, mami, veliki bratec in mali nagajivček. In kaj pravzaprav mislim z besedo običajna? Tudi mi se že zjutraj kregamo, ko se je potrebno obleči za vrtec, nikakor nam ne uspe biti pravočasno tam in imam vedno občutek, da nas vzgojiteljica gleda že malo postrani. Hitimo kakor se da, ampak »mami poglej kako zanimiv kamen je tole«…poznano kajne? Seveda smo spet pozabili umiti zobe in verjetno nogavici nista enakih barv, saj se veliki bratec rad oblači sam. Seveda, samo kadar njemu paše. In medtem, ko enega oblačim, se drugi že dere, ker mu je vroče in ga je pravkar začelo tiščati lulat. V tistem trenutku sem vesela, da imam fantka.
In to je seveda dober scenarij, saj večeri niso tako mirni in če je bilo žuranje včasih, poplesavanje po plesišču, je sedanje večerno žuranje glasno dretje: »odpri usta, da umijemo zobe in gremo spat,« ali »ne skači po postelji, da ne padeš na svojega brata!«
In čeprav si nikakor nisem predstavljala, kako je imeti otroke, kot si večina staršev ne, si sedaj ne predstavljam življenja brez njiju. Vsekakor se življenje zelo spremeni in se sedaj niti ne spominjam več, kako sem preživljala ves prosti čas, ki sem ga imela pred otroci. Sedaj so redno pomita posoda, prazen koš perila in posesano stanovanje samo še preteklost, ali kot daljni sorodnik, ko ga vidiš samo ob večjih družinskih dogodkih. Tako pač je, ko imaš majhne otroke in se rajši preganjaš z njimi na igrišču, kot da bi drgnil kopalnico, ki bo tako ali tako čez dva dni vsa umazana. Mislim, da je za vse starše sveta najboljše, da se čimprej sprijaznijo, da je življenje z otroci kot zabaviščni park, kjer te čaka polno pustolovščin, izzivov in utrujenost konec zabavnega dneva.
Pa da ne boste mislili, da se cel dan samo deremo in kregamo. Večino časa se igramo, malo jemo, malo počivamo in se spet igramo. In seveda so vmes tudi najlepši trenutki, ki jih ne bi zamenjal za nič na svetu. Recimo, ko zaspijo (haha). Človek, se jih ne more nagledati. In ko izustijo kakšno pametno, ko niti ne veš, od kje jim vse ideje in kako logično lahko že sklepajo. Pa njihov smeh. Kaj ni to nekaj najlepšega, kar ste kadarkoli slišali? In kako mi ogrejeta srce, ko mi povesta, da me imata tako rada. Takrat pozabim na vse trmaste izpade in neprespane noči.
To smo mi. Običajna družina.
Vaša Okrogla lička
